»Zdravljenje bolezni (in poškodb) bolj kot zdravljenje fizičnega telesa vključuje zdravljenje čustev, psihe, osebnosti, notranjega otroka, ran, travm oziroma zdravljenje odnosa do samega sebe. Če nam uspe pridobiti nazaj intimen stik in povezavo s samim seboj, s tem ustvarimo prostor, da telo sproži samo-zdravljenje. »
Igor Štrucelj
Kaj je bolezen in kako in zakaj sploh zdravljenje?
Če bi radi pomagali sebi ali drugim pri bolezenskih stanjih in poškodbah je morda za začetek dobro, da vsaj do neke mere zavedamo kaj sploh bolezen je ali še bolje, kaj jo povzroča?
Odgovorov na ta vprašanja je veliko ali pa je vsaj pogledov na to tematiko več, kot bi si mislili. Morda najbolj preproste odgovore skrivajo najstarejše tradicije zdravljenje, kot sta Indijska, Kitajska in šamanske (domorodne) tradicije, ki imajo več kot štiri tisočletno zgodovino in ki ti na človeka in zdravje gledajo holistično.
Da bi razumeli bolezni in poškodbe, naj bi razumeli in poznali tudi kaj je človek, kaj življenje in kako vsi dejavniki delujejo v medsebojni povezanosti. Na teh področjih je zahodni pogled na svet na žalost že daleč v preteklosti zavzel zelo omejen in „trd“ pogled in stališča. Življenje dojema mehansko, tehnično oziroma „Newtnovsko“ – samo tisto, kar lahko izmerimo z nam znanimi preverjenimi načini je resnično in obstaja, vse ostalo je plod domišljije; na tem bazira „Evropski“ način dojemanja življenja in človeka.
Bolezen je v večini primerov stanje ne ravnovesja, ki izhaja iz določenega nivoja našega bivanja; lahko je fizične, čustvene, psihične, dušne ali duhovne narave.
Vendar raziskave zadnjih let kažejo na to, da je okoli 90% vzrokov vseh bolezni psihičnega izvora oziroma psihosomatskega izvora. Torej nastanki bolezni izhajajo načina našega življenja, iz našega živčnega sistema, ki je sestavljen iz naših emocij, misli in stanja naše psihe (tako nezavednega, kot zavestnega stanja).
Vedno naj bi se zavedali, da nas bolezen ali poškodba nekaj uči, nam nekaj kaže in nam pravi, da moramo »pogledati« sebe in svojo notranjost.
Bolezen je vedno pokazatelj nečesa kar sami pri sebi zanikamo in ignoriramo. Včasih so to stvari katerih smo se včasih zavedali, včasih pa so to področja, ki so bila nezavedna že v začetku našega življenja.
V večini primerov je bolezen ali poškodba način preko katerega se čisti in osvobaja ujeta energija – način s katerim telo osvobaja ujeto energijo -, ki je lahko v obliki potlačenih emocij, čustev, občutkov, ali pa misli, prepričanj in pogledov na sebe in svet. Gre predvsem ta toksična čustva in za čustvene naboje, ki smo jih potlačili in skrili v telo in podzavest.
Tudi v primerih, ki se zdijo, da nimajo neke povezave z konkretnimi našimi stanji, je zadaj vedno nek »višji« (morda dušni, morda duhovni) vzrok ali izvor nekega našega stanja in situacije.
Zame je bolezen (poškodba) del osebnostnega in duhovnega razvoja in prepoznavanja nas samih (kdo smo, kaj smo, itd.). S tem ko odkrivamo vzroke bolezni, dejansko odkrivamo samega sebe in modrosti življenja.