De-mistificiranje duhovnosti

Rad bi vam predstavil in poudaril dejstvo, da je v trenutni duhovnosti, tako tisti, ki izvira iz starodavnih tradicij, kot tisti, ki je novodobna, veliko mistificiranja. Kaj mislim s tem?

Vsem nam se zgodi to, da iščemo zunaj sebe, in velikokrat tudi na silo, nekaj, kar nam je že naravno dano; nekaj kar je že v nas, na nas in okoli nas ali povedano drugače, kar smo mi že od vsega začetka.

Ker smo izgubili svoj naravno notranji ritem in ritem, ki je povezan s Stvarstvom, le tega iščemo na raznoraznih delavnicah in seminarjih, kar ni čisto nič narobe, vendar le, če s tem dejansko dobimo globlji stik s samim seboj in našim notranjim ritmom.

Predvsem mislim na občutke in povezavo, ki jo nosimo v sebi in jo imamo že od rojstva in se bolj nanaša na zemeljske občutke oziroma na Naravne Zakone Stvarstva.

Naravni Zakoni Stvarstva so povsod in v vsem; to smo mi in vse okoli nas – to je Naravna Harmonija vsega kar obstaja na Zemlji in v Vesolju.

  • To je tista povezava z Življenjem v svoji izvorni biti in naravnosti, bitjem skrivnosti življenja.
  • To so občutki, ko ležimo na travi in gledamo v oblake ,ki drsijo po nebu; to so občutki vetra, ki je v jeseni bolj mrzel in naznanja prihod zime in nas spominja na prijetne občutke znotraj nas; ali veter pomladi, ki prinaša novo življenje in prebujanje iz spanca.
  • To so občutki, ko z ljubljeno osebo zjutraj ležimo skupaj in čutimo milino radosti, ki nas toplo boža in neguje.
  • To so stvari v življenju, napolnjene z notranjimi občutki sreče in miline.

Če verjamete ali ne, se v teh občutkih in stanjih skriva naša najbolj popolna povezava s tako imenovanim Bogom ali Višjim jazom. Tukaj so skrite vse iniciacije, tehnike in učenja, ki jih tako vneto iščemo drugod in zunaj nas.

Naučil sem se veliko znanja in skritih modrosti in tehnik, vendar te niso nič proti moji lastni, povsem naravni povezavi z bitjo moje duše, ki samo je in samo uživa v tem kar je. Nobene tehnike, nobene posebne meditacije, nobenih informacij in načinov delovanja in obnašanja – samo pristnost samega sebe in s tem popolna povezava z Naravo in Stvarstvom.

Rad bi vas vzpodbudil, da se ponovno spomnite lastnih prijetnih občutkov, ki sestavljajo vas. Ti občutki so povezava z vašo dušo in srcem. Spomnite se občutkov, ko ste bili v naravi ali ko ste se pozimi greli ob peči… Ta stanja in občutke smo doživljali predvsem v otroštvu, ko še nismo bili popolnoma ujeti v svet odgovornosti, obveznosti in resnosti. Ko se je to zgodilo, smo pozabili na našo pristno dušo in naravno stanje našega bivanja in jo nato vseskozi iščemo zunaj sebe; v ljudeh, partnerjih, odnosih, duhovnosti…

Ti naravni, pristni občutki so povezani tudi z našim notranjim otrokom, katerega smo ravno tako dali na stran, zaradi različnih dogodkov našega življenja.

Naš notranji otrok samo je, samo biva tukaj in sedaj in tako doživlja življenje veliko globlje in barvito, kot naš „odrasli“ aspekt.

Skoraj se upam trditi, da težko dobimo stik in povezavo s svojim Višjim jazom, če se pred tem ne povežemo s svojim notranjim otrokom. Zakaj? Ker za stik z Višjim jazom potrebujemo otroško nedolžnost, iskrenost, naravnost, radosti in veselje do življenja.

Kadarkoli imamo pravila, rigidnost, sisteme, koncepte, dogme in načine, kako naj bi se z nečim povezali, izgubimo velik del stika z Življenjem in Višjim jazom.

O Angelih, vodnikih in drugih bitjih

Angeli, vodniki, mojstri in ostala bitja, ki nam pomagajo in nas podpirajo, so vedno z nami in vedno bodo. Mi naravno ljubimo njih, tako kot oni naravno ljubijo nas. Vežejo nas posebne povezave in sorodstva. Verjetno se niti ne zavedamo na kakšne načine smo povezani med seboj. Za angele in vodnike v večini primerov pravimo, da jih čutimo kot brezpogojno ljubezen, sočutje, toplino, milost in podobno. Dajejo nam podporo in pomoč na vseh področjih življenja.

Neizmerno jih ljubim iz globin svojega bitja; vedno so z mano in vedno bodo. Milost, milina in svetost, ki nas povezuje je neizmerna in mogočna. Lahko bi pustil solze sreče, ko se predam njihovi energiji. Lepi so in z mano so v globini mojega bitja.

Vendar, kaj če sem sedaj opisal aspekte mene; kaj če sem opisal dele sebe iz višjih nivojev; kaj če so to moji angelski aspekti; kaj če sem to jaz na drugih nivoji? Ali veste kaj pomeni holografski nivo – točno to, kar sem omenil; da mi vsi bivamo na drugih realnostih istočasno.

Kaj če sem samo odprl kanal in pretok za te aspekte mene samega; kaj če sem jih poklical sem v to realnost? Kaj če so vsa bitja samo ali tudi arhetipi nas samih?

Ker verjamem, da aspekti nas obstajajo povsod in v vseh časih; na ta način raziskujem tudi dele sebe, ki so angelskega izvora, iz drugih dimenzij, realnosti, prostorov. Če npr. raziskujem angele oziroma angelske svetove, dejansko raziskujem aspekte sebe na teh določenih nivojih. Zdi se mi pomembna razlika med tem ali se zavedam, da je to aspekt mene ali nosim zavedanje, da je to ločeno od mene in da mi nekaj, kar je zunaj mene pomaga.

Razlika je v zavesti ali verjamem, da je nekaj zunaj ali znotraj mene.

Zdi se mi, da se moramo kot kolektivna zavest premakniti stopničko višje. Vsa bitja, ki nam pomagajo in nas podpirajo so dejansko znotraj nas; predstavljajo aspekt, del ali arhetip nas samih.

Seveda vsa omenjena bitja obstajajo kot samostojne celote, tako kot npr. ljudje, samo da vibrirajo na višjih oktavah ali vibracijah. Tako kot lahko prosim prijatelja ali neko osebo, da mi pomaga, tako lahko prosim angele ali vodnike, da mi pomagajo. Vendar svojega prijatelja ne bom v nedogled prosil za pomoč, saj bom enkrat moral sam sprejeti odgovornost za sebe.

Če iščem odgovore in energije, npr. pri svojem učitelju ali drugi osebi, in moram enkrat sam vzeti svojo moč nazaj k sebi in se postaviti na svoje noge, ali isto ne velja za bitja, ki so „nad“ nami?

„Oni“ nam bodo pomagali vedno in v vsakem trenutku, od nas pa je odvisno, kako jih dojemamo in kakšen odnos imamo do njih. Če mislimo, da so rešitev za naše probleme, če jih vedno sprašujemo za odgovore in prosimo za pomoč, potem se lahko zgodi, da jim predajamo svojo energijo, moč in zavest oziroma da kompenziramo sami sebe z nečim, kar mislimo da je zunaj nas. Namesto da bi aktivirali sebe in svojo zavest, se lahko ves čas nanašamo na njih. S tem ni nič narobe, vendar se vprašajte iz kakšnega nivoja zavesti izhajate in kje je takrat vaš resnični center in vaš „Spirit“ in duša. Ali smo jo zamenjali z neko idejo o angelih, vodnikih ali jo resnično živimo?

Jaz pri svojem delu dovolim vsem bitjem harmonije, da pomagajo meni in osebi(am). Delamo skupaj v Enosti. Predvsem pa pokličem vse resnične dele, aspekte in arhetipe osebe (ljudi), s katerimi delam, in jih integriram v njihov pojav.  Na ta način želim ljudem vrniti nazaj njihovo moč, energijo, zavest in vibracijo; z namenom, da postanejo vse, kar so v resnici.

Ni moj namen projicirati sebe na ljudi; želim jim prebuditi vsa njihova znanja, vedenja, modrosti, vrline, aspekte oziroma stik z Višjim jazom.

Ko postanemo center svojega sveta, dobimo stik in povezavo s celotno Kreacijo in vsem kar obstaja. Tudi z angelskimi aspekti in povezavami, vodniki, mojstri… –  zemeljskimi in kozmičnimi.

Ko delate z angeli, vodniki… dejansko delate s samim seboj! Vsaj tako naj bi bilo…