by Igor | Jan 31, 2019 | Osebna rast
»Oseba ne postane razsvetljena s tem ko si predstavlja in sega po svetlobi, vendar s tem, da omogoča temi (senci), da postane zavestna.« -C.G. JUNG
»Največja svetloba prebuja največje sence. Integriranje naših senc znotraj nas vodi do večje moči in resničnega spoznanja samega sebe.«
Eno izmed področji psihe človeka in osebnega in duhovnega raziskovanja je aspekt Sence, ki je mnogokrat nesprejet in zapostavljen v današnji družbi. Aspekt Sence je bil v vseh starih tradicijah pomemben del praks in delovanja, zahodna družba in cerkev pa sta je odrinila na stran, demonizirala in zamaskirala.
Živimo v svetu, kjer se učimo zanikati in ne izražati svoje bolečine, svojih strahov, tabujev, svojih senc in vsega, kar ni družbeno sprejemljivo.
KAJ JE SENCA?
Na osebnem nivoju Senca predstavlja vse naše zanikane, potlačene, ignorirane, pozabljene dele nas samih. Jeza, bes, zavist, laganje, zamere, sodbe, pohlep, odvisnosti, sram, krivda, depresija, bolezni, poškodbe ali katerakoli druga čustva ali stanja, ki jih dojemamo kot neprijetna ali celo negativna predstavljajo naše Senčne dele nas samih.
Glavni vzroki naših senc so odlomljeni deli naše osebnosti in te odlomljeni deli nato zaživijo svoje lastno življenje nekje globoko v našem nezavednem. Ker so ločeni od naše zavesti in odrinjeni na stran jih kasneje naša zavest lahko dojema kot hudobe, umazane, strašljive ali celo negativne in zle.
S tem se v nas zgodi dualizem med zavestnim (dobrim) in nezavednim (slabim) delom nas samih in vedno večja razcepljenost našega bitja.
Čisto vsak od nas v sebi nosi svoje Sence, ki se začnejo razvijati v otroštvu, kot posledica zanikanja in ne sprejemanja neprijetnih občutkov, obnašanj in delovanj. Kot otroci smo morali zatirati svoje občutke, čustva, nagone, izražanja, ker velikokrat niso bila sprejemljiva za naše starše in okolico.
Svoje sence lahko srečujemo vsak dan, kot nerazumljiv odpor do nekoga, kot sodbe, kritike, konflikte, kakršnekoli odvisnosti, fizična, čustvena in psihična neravnovesja.
Čeprav je ignoriranje in tlačenje naših temnih delov postalo običajno in nekaj normalnega, je resnica to, da bežanje in zanikanje senc le še bolj okrepi njihovo moč! Zanikanje sence in naše teme vodi le še v večji bolečini, trpljenju, obžalovanju in propadanju. Ko se senčna-temna plat nas obrne proti nam nas začne uničevati.
Carl Jung je senco poimenoval »sparing partner«; to je nasprotnik znotraj nas, ki razkriva naše napake in izostri naše sposobnosti. Senca je učitelj, trener in vodič, ki nas podpira pri odkrivanju naše resnične veličine.
Senca ni problem, ki bi se ga morali rešiti ali sovražnik, ki bi ga morali premagati, vendar je prostor in del nas, ki ga moramo sprejeti in integrirati v sebi.
Senca je komunikator in vmesni člen med zavestjo in nezavednim.
KAKO DELAMO S SVOJIMI SENCAMI
Narava sence je zelo izmuzljiva, težko ulovljiva in se ne pusti krotiti na razumski način. Najti moramo svoj način dela s svojimi sencami 
oziroma odrezanimi deli sebe.
Sence se izražajo na mnoge različne načine, vsem pa je skupna vloga žrtve (žrtev ne more sprejeti odgovornosti za sebe in vedno krivi druge), odvisnosti in projekcije, ki jih polagamo izven sebe na druge v obliki sodb, kritik, obtoževanj in ne prevzemanja odgovornosti za svoj vpliv na okolico.
Ravno tako je pomembna ignoranca oziroma nevednost za katero se ljudje mnogokrat skrivamo.
Naslednje kvalitete so nam lahko pri tem v izredno pomoč. Za soočane s senco najprej potrebujemo kvaliteten in reden stik s svojim resničnim delom sebe oziroma s svojo resnično identiteto in zavestjo. Če te redne in močne povezave nimamo potem nas lahko stik s senco povsem vrže iz tira in nas zapelje v kaotične svetove drame, kaosa in teme. Ta stik nas drži v ravnovesju in deluje kot steber na razburkanem morju.
Zavedati se moramo kdo smo v resnici in biti povezani z resnično močjo in pretokom življenja.
Nato je potrebno da vadimo brezpogojno ljubezen, sočutje in sprejemanje samega sebe. To lahko počnemo na mnoge različne načine, vendar je dobro, da pri tem ne uporabljamo zunanjih materialnih ali duhovnih nadomestkov (angelov, bitij, energij, itd.), saj je pomembno, da ljubezen in sočutje pride iz naše zavesti.
To je pomembno zato, ker ko pridejo na površje naše zakopane skrivnosti nas lahko hitro potegne stran od naše zavesti in ljubezni do sebe. Zato je dobro, da imamo prakso ljubezni in sprejemanja samega sebe.
Soočanje s senco zahteva tudi ponižnost, iskrenost, ranljivost, krhkost do samega sebe. Če delujemo brez teh kvalitet, potem se lahko zgodi, da bomo vzvišeni, zaprti, trdosrčni, v ločenosti, sodbah, kritikah in podobnem in v takem stanju ne samo, da se naše sence ne bodo integrirale v nas, temveč bodo celo prevladovale nad našo voljo.
Prav tako je pomembno, da spustimo (damo na stran) našo moč in svetlobni izvor oziroma naše najbolj duhovne, svetle in svete dele nas samih, da bi lahko vstopili v dele nas, ki niso razsvetljeni.
Mnogokrat se ljudje preveč povezujejo s pozitivnimi in »svetlimi« deli in tako svoje sence še bolj zanikajo in jih ne dovolijo, da bi jih sploh ogledali kaj šele sprejeli. Dostikrat je premočno povezovanje s svetlobo le bežanje, zanikanje in predvsem maskiranje (kamufliranje) svojih »grdih, umazanih in zanikanih« delov samega sebe.
Preveliko povezovanje s svetlobo na način bežanja ali zanikanja le še povečuje naše sence.
Svoje sence (neprijetne dele sebe) poizkušamo dojemati kot naše zaveznike ali sodelavce. Tako močno smo jih navajeni zanikati, odrivati in ignorirati, da nam je nekaj povsem novega, če jih rečemo »hey, ok, bodi z mano tukaj…«, »moja rana, moja jeza, moja zavist, dajva sodelovati in skupaj živeti«. Če nam uspe narediti premik fokusa iz ignoriranje in sodbe v sprejemanje in sodelovanje senca kmalu izgubi občutek ločenosti in tako tudi potrebo po prevladi – tako se nam lahko zgodi velik premik v življenju. Za to je po navadi potrebna vaja, pogum in nekaj truda.
ZAKLJUČEK
Če senca ostane zaprta, postane kot Pandorina skrinjica polna skrivnosti za katere se bojimo, da bodo uničile vse, kar ljubimo in nam je blizu. Vendar če pa odpremo to skrinjico, odkrijemo, da tisto, kar je v njej vsebuje moč, ki radikalno in pozitivno spremeni naša življenja. Takrat stopimo ven iz iluzije, da bi nas naša tema prevladala in tako vidimo svet v novi podobi.
Če želimo spoznati svoj resnični jaz, se moramo potopiti in svet senc (senčni svet) in njen konstantni »življenjski pretok«. To iz-gleda kot zelo nevarno popotovanje, tako ki bi še najbolj pogumne naredilo blede.
by Igor | Jan 6, 2019 | O Duhovnosti
Naj vas vprašam; iz katerega nivoja zavesti izhajate, če verjamete da se morate ščititi pred neprijetnimi in „negativnimi“ energijami? Resno se vprašajte ali si vzpostavljate zaščite zaradi podzavestnega strahu oziroma zaradi verovanja, da so zunaj vas energije, ki vam lahko škodujejo. Če verjamete, da so zunaj vas energije, ki vam lahko škodujejo, potem se izobrazite v tem, ali smo mi vsi Eno in da ni zunaj nas nič, česar bi se lahko bali – česar se bojimo je vedno bilo in je znotraj nas; če se ljudje v resnici česa bojimo smo to mi sami. In če nas lahko kdo poškoduje smo vedno bili to le mi sami. Seveda smo vsi imeli situacije v življenju, ko smo se počutili „napadene“ od zunanjih energij in smo se počutili nemočne in smo uporabili vse možne tehnike in zaščite, da bi se zaščitili pred zunanjimi energijami. Vendar so bile vse te situacije ustvarjene samo s tem namenom, da se nekaj naučimo o sebi in da zrastemo v zavesti in zavedanju sebe in Stvarstva. Prav tako je pri tem pomembna lastna vrednost in samozavest.
Prosim zavedajte se, da se tako imenovane negativne (neprijetne) energije ali v nekaterih primerih celo določena bitja ali ljudje tukaj samo zato, da mi lahko rastemo v zavesti. Lucifer, kot eno od imen ali prispodob negativnosti ali zla je v osnovi „prinašalec luči“ – to je dobesedni prevod iz latinščine. In Lucifer predstavlja padlega angela in na nek način smo mi vsi padli angeli, če pogledamo razvoj naše rase v daljno zgodovino. Nekoč smo padli v zavesti in se sedaj spet dvigujemo nazaj tja, kjer smo nekoč že bili. Vsi se sedaj učimo preseči nevedno in dvome o sebi; vsi se učimo presvetliti temo v našem bitju in se pomakniti bolj proti svetlobi – in točno to simbolizira Lucifer, „prinašalec luči“. Cerkev in družba na splošno je nanj položila negativni predznak in to s tako silo, da se ljudje stresejo in zmrznejo ob njegovi omembi. Menim, da je današnja new age duhovnosti (sicer ne vsa) na nek način prevzela določene segmente tega zmotnega in zavajajočega mišljenja. Lucifer je in bo predstavljal našo lastno temo in nevednost – in česar se ljudje bojimo to projiciramo navzven in obsojamo.
Torej, če je vsa tema in negativnost v resnici tudi znotraj nas, ali naj bi se morali bati česarkoli, kar je zunaj nas?
Če si delamo zaščite iz strahu in nevednosti – ali si dejansko ne delamo zaščite pred samim seboj? Jaz rad vsa taka in podobna prepričanja preizkusim v praksi skupaj z ljudmi. Ker teorija je eno, praksa oziroma izkustvo pa drugo. Osebo z izkušnjami delati si zaščite sem prosil, da naredi postopek stvaritve zaščite na sebi, kot je bila navajena in naučena. Seveda, prišla je npr. zlata svetloba in se ovila okoli njenega pojava. Vendar je hitro ugotovila, da si v svojem življenju „dela“ zaščito zaradi strahu pred ljudmi in pred prizadetostjo in na splošno, ker je bila tako naučena. Dejansko se je s tem, ko si je ustvarjala zaščite ločevala od dela sebe in dela Stvarstva, ki obstaja
Če vas je nečesa strah (ljudi, magije, psihičnih napadov, prekletstev, bitij, jeze, besa, žalosti, česarkoli), potem je vaš namen, da se s tem soočite in spoznate, ne pa da se pred tem ščitimo. Kam dajemo svojo moč in resnico, če se moramo ščititi pred nečim? Angelom, vodnikom…?
Vedenje, da nam nič, kar je zunaj nas ne more škodovati je zelo pomembno in vse kar nas uči obratno od tega, je ponavadi veliko zavajanje in jemanje moči in zniževanje naše zavesti.
Če vas učim, da se morate ščititi pred nečim, potem vas na nek način učim šibkosti in nevednosti in ne lastnega zavedanja in notranje moči in dvigovanja zavesti. Na ta način vas učim udobja in navidezne varnosti – učim vas iluzijo. S tem vas ne učim raziskovanja in spoznavanja sebe in Stvarstva.
Vaša „zaščita“ je v tem, da se zavedate sebe in svojega pojava, da ste v svojem energetskem prostoru in svojem lastnem pretoku. Da se zavedate kdo ste, kaj ste in kam greste. Odkrijte svoje lastne potenciale, sposobnosti in modrosti, ki so iz vas; ki niso naučene od drugih, temveč izvirajo iz vaše notranjosti. Če se večino časa ukvarjate s stvarmi, ki so izven vas-vsaj tako mislite da so- (bitja, angeli, mojstri, žarki, tehnike, itd.), potem pozabljate na svoje lastne potenciale.
Na ta način vas nobene „tuje“ energije ne bodo poškodovale. Nihče pa ne pravi, da je odkrivanje sebe vedno lahka in prijetna pot. Dostikrat se moramo globoko zakopati v svoje globine, kjer ni vse vedno prijetno in lepo. Vendar to je del razvoja in poti.
Res je tudi, da je ena osnovnih učenj, ki se jih vsi učimo to, da si postavimo svojo osebno energetsko mejo, svoj osebni prostor v katerem obstajamo in bivamo. Če je naš osebni prostor kršen, potem se čutimo napadene in ogrožene. Vendar je od nas odvisno, ali dovolimo kršenje osebnega prostora, ali ne. Mi ga določamo in oblikujemo. Na nekem nivoju sami dovolimo vdor ali kršenje naše prostora in ko ugotovimo zakaj smo to dovolili, kakšna lekcija in učenje tičita v ozadju vdora, potem zrastemo (dvigne se nam vibracija) in energije, ki smo mislili, da nam škodujejo, nam tega ne bodo več povzročale.
Pomemben del naše „naravne zaščite“ je da se zavedamo svojega pojava in da stojimo za njim za vsako ceno. Preizkusi in testiranja, ki nam jih podaja ali naš Višji jaz ali vodniki ali celo sam Kozmos, so lahko zelo intenzivna. Vse te „neprijetne“ energije nas „napadajo“ samo zato, ker nas testirajo o naši lastni notranji moči, lastni vrednosti, spoštovanju samega sebe, postavitvi svojega lastnega energetskega polja, ljubezni do sebe in sočutja.
Z drugimi besedami, mi sami testiramo sebe in si zato včasih ustvarimo situacije pri katerih se moramo preseči.
Še ena perspektiva, ki je zelo pomembna; vprašajte se ali ste vi popolni kreatorji vašega življenja – ali si vi sami ustvarjate vse svoje situacije v svojem življenju. Če odgovorite, da si jih ne, potem to pomeni, da smo žrtve in brez vpliva na svoje življenje. Potem priznate, da niste ustvarjalci svojega življenja?
Če se s tem strinjate, potem to pomeni, da si ustvarjate tudi situacije pred katerimi se potem ščitite. Ali se vam to zdi „logično“? Jaz si bom nekaj ustvaril, potem pa se bom pred tem zaščitil. No ja, pred svojo kreacijo res ne vem, ali je namen, da se ščitimo, ker nam bo vedno in povsod sledila, dokler je ne bomo sprejeli – brez zaščit.
Zato vas prosim, da premislite vedno ko se mislite ščititi pred nečim – kaj dejansko delat takrat in pred kom se ščitite – pred sabo ali nečem zunaj vas? Kar je zunaj nas, je vedno tudi v nas, ker smo vsi „Eno“.
Morda lahko ločimo 2 področji, kjer se ljudje ščitijo – pri ljudeh, ki energetsko delajo z ljudmi, kot so terapevti, maserji, zdravilci in podobni ali pa govorimo o vsakodnevnih situacijah, ko smo v stikih z ljudmi.
Več o tem kasneje…
by Igor | Dec 26, 2018 | Zdravljenje in zdraviteljstvo
Vsi smo se kdaj znašli v situaciji, ko smo zboleli ali se poškodovali; morda lažje, morda huje. Vsak od nas se je takrat znašel v stiski, nemoči, morda zmedenosti in strahu, ko smo se soočali s svojo fizično šibkostjo.
Naj povem, da ima vsaka oseba v sebi na voljo vso zdraviteljsko sposobnost, da pozdravi sebe, svoje telo, čustva, um in duha. Vse kar moramo narediti je, da odstranimo iz sebe vse tiste ovire in stare stvari, ki nam prepričujejo, da bi začeli zdraviti same sebe. In da ponovno vzpostavimo stik s svojo pravo resnično naravo, povezavo s svojim telesom, čustvi, umom, našim duhom in dušo.
Sedaj so na Zemlji prišla v javnost različna znanja in vedenja o holografskih aspektih nas samih, o naši lastni matrici in matrici življenja in spoznanja, ki dokazano lahko v trenutku pozdravijo katerekoli bolezen ali poškodbo živega bitja. Dejansko verjamem; ne samo preko teorije, temveč preko lastnih izkušenj, da ni nič na svetu, kar ne bi bilo ozdravljivo ali popravljivo, ne glede na to, kar nam govori uradna znanost ali naša stara prepričanja. Stanje, pa naj je še tako kompleksno in resno, se lahko spremeni in „popravi“ v nedoločenem času; lahko tudi v enem dnevu. Verjemite mi, da je to res.
Kaj če vstopimo v stanje, ko lahko iz telesa osvobodimo kar ni v ravnovesju in v popolnem stanju? Določena domorodna in starodavna ljudstva imajo še vedno ta znanja. In mnogo od nas je to že doživelo. Sedaj so na voljo povsem nova odkritja, ki jih tudi znanost preko stranskih vrat potrjuje in odkriva.
Načini, kako spremeniti vibracijo telesa in celotnega našega pojava, nam zelo pomagajo pri takih situacijah. Če imamo sposobnost povezati se z inteligenco telesa ali morda z matrico telesa (organov, različnih sistemov v telesu, hormonov, itd.), lahko naredimo karkoli in to v trenutku.
Zavedati pa se moramo, da veliko bolezni izvira iz poškodovane duše, duha in posledično naših čustev in emocij, psihe in tako dalje. V tem primeru je lahko čas zdravljenja in celjenja lahko daljši, saj so globine duše in emocij človekova osebna stvar in lasten samostojen notranji proces na katerega ima vpliv le in samo ta dotična oseba. Lahko pa pomagamo duši, duhu, emocijam, da se osvobodijo bremen, teže, tujih energij, karme, itd., vendar mora vsaka oseba iti čez svoje lastno notranje (včasih tudi zunanje) potovanje, da se zaceli, regenerira in pozdravi. Duša in emocije so veliko bolj kompleksne narave, kot samo fizično telo, čeprav je vse med seboj povezano.
Ena glavnih stvari pri zdravljenju težjih bolezni je stanje zavesti in moč prepričanj. Kar verjamemo, to se bo zgodilo oziroma dogajalo. Sedaj vem da, ko se osvobodijo stare energije iz človeka, dvigne njegova vibracija in posledično tudi zavest in tako ima človek na voljo vse, da se pozdravi na vseh nivojih.
Po toliko izkušnjah lahko predstavim tudi svoje delo in uspehe pri ljudeh s težjimi obolenji, boleznimi in poškodbami; tako fizičnimi, kot čustvenimi, mentalnimi (psihičnimi) in duhovnimi.
Ker je vsaka oseba svoj lasten in unikaten individuum, so tudi vzroki bolezni ali poškodb zelo različni. In pomemben faktor pri boleznih in poškodbah je tudi lekcija in učenje naše duše in zavesti ali rast in razvoj naše osebnosti. Kar hočem s tem povedati; lahko je neka oseba bolna zato, ker se drugače ne more naučiti določenih lekcij in učenj, ki se jih je prišla naučiti; v tem primeru je vse točno tako kot mora biti, tudi bolezensko stanje ali poškodba. Dokler ne spoznamo ali uvidimo resničnega pomena nekega stanja, se to samo po sebi ne bo premaknilo. To je zelo splošna resnica ali pogled.
Vendar pa sem preko prakse in izkušenj spoznal, da če se oseba osvobodi starih energij, emocij, tvorb, itd., ki so v njej, potem se začne sama od sebe zdraviti in celiti, saj se z osvoboditvijo „starih“ energij avtomatično dvigne njena vibracija. Če se dvigne vibracija osebe, potem oseba ni več na isti ravni, kot je bil njen dosedanji problem.
Pomemben del zdravljenja je ozaveščanje podzavestnih vzorcev in programov, ki nas nevede vodijo v življenju in zaradi katerih potem vibriramo na določenih vibracijah, ki posledično lahko ustvarijo bolezni ali poškodbe. Ko jih ozavestimo in nato osvobodimo, se pot zdravljenja lahko začne.
Ko osvobodimo stare energije iz matrice ali celičnega spomina (holografski nivo), se avtomatično začne dvigovati človekova vibracija in tako začne zapuščati stare načine življenja. Seveda je od vsakega posameznika odvisno kako bo živel in vodil svoje življenje. Če predajamo odgovornost za svoje zdravje zdravnikom ali zdraviteljem, ne bomo daleč prišli. Sami se moramo začeti ukvarjati s seboj. Drugi nas lahko pri tem podprejo in nam pomagajo, vendar smo mi tisti, ki se moramo začeti spreminjati.
Bolezen ali poškodba nam tudi sporoča, da se moramo ustaviti. Da počenjamo nekaj v življenju, kar ni resnično za nas. Da ne sledimo svoji resnici in svojemu osebnemu ritmu. Bolezen pravi – Stop. Poglej se, kje si in kaj delaš? Preglej svoje življenje in si postavi nove načine dojemanja sebe in okolice.
Ljudje večinoma samo rečejo; joj, bolan sem; grem zdravniku in bom videl kaj mi bo rekel in tako predamo še zadnjo svojo moč nekomu drugemu. Če smo v svojem resničnem pretoku moči, si lahko pozdravimo čisto vse v kratkem času. Gre za odločitev, prepričanje in nivo zavesti.
Trenutno vidim, da je pri resno bolnih osebah potrebno energetsko čiščenje vseh energij, tvorb, ki niso v ravnovesju z njeno resnično vibracijo; odkritje vzorcev in podzavestnih programov, dostikrat pa je za osebo pomembno odkritje njene resnične poti in poslanstva. Naša vibracija je dostikrat odvisna od tega, ali bomo tudi v realnosti stopili na svojo pot ali ne. Nekateri ljudje bodo imeli toliko časa različne težave, dokler ne bodo povsem spustili svojo preteklost, ljudi, okolico in začeli živeti na povsem nov način. Veliko ljudi se ne zaveda, da se je treba spremeniti; da je bolezen stanje, ki se ne bo umaknilo dokler se res ne spremenimo v vseh pogledih. Obisk zdravnika ali zdravitelja, jemanje tablet in zdravil ni soočanje samim s seboj; lahko je začetek, vendar glavno delo pride, ko se vsak dan trudimo biti resnični in se vrniti nazaj v prvobitno stanje našega bitja in bivanja.
Pri boleznih ali poškodbah je dejansko lahko vzrok neka energija, ki je tuja v pojavu osebe. Izvor bolezni lahko izvira iz različnih področij:
- se prenaša genetsko preko bremen in teže prednikov,
- izvira iz naše lastne kreacije našega življenja; kot so npr. potlačitve naših emocij, vzorci in programi, zamere, strahovi, itd….,
- izvira iz tako imenovanih prejšnjih življenj,
- izvira iz tega življenja in je ponavadi rezultat vpliva staršev in/ali sorodnikov,
- izvira iz drugih nivojev naše realnosti,
- je lahko posledica vdora tujih energij, bitij, zavesti, kolektivnih energij, tako imenovanih entitet, itd. (tudi če je prvi vzrok nekega stanja neka določena tuja energija, je pod njo vedno naš lastni vzorec in podzavestni program, ki je na nek način „dovolil“ ali ustvaril, da so določene tuje energije prišle v naš pojav – z drugimi besedami; mi sami smo na nekem nivoju „priklicali“ katerokoli energijo oziroma situacijo v naše življenje). Trenutno stanje na Zemlji je tako, da večini ljudi niti ni več potrebno posebej in v globino raziskovati teh „tujih“ energij; dovolj je, da se odstranijo in da ima potem oseba varen in prost dostop do same sebe in do svojih zdraviteljskih potencialov.
Tukaj so našteta samo glavna področja; morda jih je še več ali pa morda izhajajo iz omenjenih.
by Igor | Nov 15, 2018 | O Duhovnosti
Splošen način učenja „zemeljskih“ in „duhovnih“ vedenj in modrosti je bil do sedaj tak, da smo morali hoditi na različne delavnice, izobraževanja in podobne dogodke, da smo pridobili določena znanja in vedenja, pa še to ni bilo nujno – ker je od nas samih odvisno koliko lahko sprejmemo od nekega učitelja ali dogodka.
Vendar, ali se lahko učimo drug od drugega samo preko zavesti in vibracije? Seveda. Vse je energija in v tej energiji je shranjena vsa informacija, kar uči tudi kvantna fizika in ostale sorodne vede.
Ali lahko, ko ste v bližini nekoga, ki je v svojem energetskem pretoku, pozdravite katerikoli del sebe samo tako, da ste v njegovi prisotnosti in vam ta oseba predstavlja „vrata“ ali „portal“ za vse stvari, ki obstajajo?
Če „sledimo“ zavesti ali vibraciji „Enosti“ (kar pomeni, da sprejemamo v sebi čisto vse kar obstaja v Stvarstvu, brez idej, konceptov in omejitev – del te zavesti je tudi sočutje), potem se vse ostale energije, ko smo v stiku z ljudmi, lahko osvobodijo ali uravnovesijo preko nas. Hkrati se lahko povežemo na energetski ravni (vibraciji) s to zavestjo, znanjem in ga lahko integriramo v svoj pojav in svojo zavest. Seveda je potrebno znanje in vedenja, ki se integrirajo v naš pojav, spraviti v realnost in akcijo, da postanejo dejanska in ne samo nekje „med oblaki“.
Tako lahko npr. pridemo na predstavitev neke osebe, ki predstavlja svoje delo in samo pustimo, da se naš Višji jaz poveže s to vibracijo in se v času nekaj ur lahko zgodi, da pri samem sebi odpremo kanale in vedenja, ki jih predstavlja neka oseba. Lahko se z neko osebo pogovarjamo in se nekako naučimo tistega, kar ta oseba nosi v sebi. Gre za zavest o tem, da smo mi vsi holografska bitja in da aspekti nas obstajajo v Vsem kar obstaja; torej ni nič zunaj nas, kar ni že v osnovi v nas.
Izziv pri nas, ljudeh, pa je to, da smo ujeti v ideje, koncepte, tehnike in učitelje in v svoje lastne omejitve in prepričanja. Te omejitve velikokrat izhajajo iz naših lastnih bolečin, ran in poškodb na čustvenih in podzavestnih ravneh. Jaz osebno temu pravim „poškodovan notranji otrok“, ki je zaradi stiske ustvaril umetne dele nas samih (ego dele, maske), ki v svojem življenju živi in deluje preko teh ego mask. Tako si dostikrat v življenju ustvarjamo stvari, ki so posledica teh poškodb in ran – tudi v duhovnosti.
Vsak od nas lahko postane kanal ali vibracija za določen del Stvarstva, ki ga lahko drugi uporabijo za svojo rast, zdravljenje in harmonizacijo. Če nismo ujeti v duhovne ideje, tehnike, tradicije in v svoj lastni ego, potem se naša zavest vedno spreminja in raste in na ta način smo v vsakem trenutku lahko več, kot smo bili v preteklosti. Vedno znova ustvarjamo nov prostor za rast in spremembo ali drugače- sebi dajemo nov prostor in si dovolimo, da pokažemo in udejanjimo še več nas samih kot do sedaj.
Če ste vi vse, kar ste lahko in imate odprto zavest za celotno kreacijo, potem tudi drugim ljudem omogočite, da so to, kar so lahko – v vsem, kar so lahko.
Če sem jaz vse kar sem lahko, potem dam vam prostor, da ste, kar ste lahko in obratno.
Zakaj je namen, da si pomagamo vrniti nazaj vso našo moč, stik z Višjim jazom in vse kar mi smo – zato, ker se s tem ustvari nov prostor za nove stvari; sebi in drugim damo povsem novo možnost, da lahko postanemo več kot smo bili do sedaj. Damo si nov prostor za razvoj, ki ga pred tem ni bilo.
Gre za ustvarjanje novega prostora in novih možnosti, kar pomeni razširitev zavesti, vedenja in vibracije. To hkrati vključuje tudi zdravljenje naših aspektov in delov nas. Ko pri sebi pozdravimo nek določen del nas na vseh nivojih, potem postanemo mojstri te vibracije ali tega dela stvarstva. Imamo sočutje do tega izziva ali lekcije in na ta način lahko pomagamo drugim, da to pozdravijo pri sebi.
Osnovni pogoj, da se to vzpostavi je, da je oseba v svojem lastnem pretoku in portalu, kar pomeni, izhaja iz svojega centra in Višjega jaza.
To ne pomeni, da ne raziskujemo teh področij; ampak, da jih raziskujemo iz zavedanja samega sebe in svoje identitete in da izhajamo iz te točke zavedanja. Da smo sami sebi avtoriteta in izvor spoznanja, iz katerega spoznavamo svet okoli sebe.
Do sedaj so skoraj vsi ljudje, ki sem jih srečal, ki so sami učitelji ali se ukvarjajo že dolga leta z duhovnostjo, bili pripadni eni vrsti poti, verovanju, ki so se ga naučili in prevzeli od drugih. Veliko ljudi se npr. ukvarja z angeli, kartami in raznimi pripomočki; skoraj vsi so ujeti v kolektivno energijo te vibracije in zaradi tega niso sposobni videti preko tega.
Kaj nam preprečuje, da bi bili povsem v svojem lastnem pretoku, portalu oz. povezavi s Izvorom? Glavne stvari, ki nam preprečujejo, da bi bili to, kar smo:
- ujetost v kolektivne energije sveta (več o tem v drugem članku),
- ujetost v kakršnokoli idejo, koncept o duhovnosti, ujetost v tehnike, prakse, itd.,
- vsi deli ali aspekti nas, ki so ujeti ali zataknjeni v drugih časih in prostorih ( ),
- vse kar je pripeto na nas; predvsem ljudje iz našega življenja, tudi tisti, ki so že umrli, v izrednih primerih pa tudi bitja iz drugih svetov in realnosti (),
- energetsko zapletanje z drugimi ljudmi in s tem vsakdanje prevzemanje njihove energije nase ( ),
- nošenje preteklosti v svojem telesu in celotnem pojavu oziroma na celičnem nivoju (),
- podzavestni vzorci in prepričanja, ki nam nezavedno upravljajo (vodijo) naša življenja,
- bremena in teža naših prednikov, kar nekateri poimenujejo karma,
- da se ne zavedamo zakaj smo tukaj na Zemlji,
- nevednost lastne identitete,
- zavesti o sebi, ljubezen do sebe in lastna vrednost.
Zelo pomembno pri odkrivanju svoje duhovnosti je lastna presoja oziroma neke vrste filter do vsega, kar je zunaj nas. Lastna presoja, ki deluje kot filter, nam pomaga, da vase ne sprejemamo tistih „stvari“, ki niso za nas v tem trenutku življenja. Dostikrat vase sprejmemo veliko energij (čustev, misli, prepričanj bremen, itd.) iz okolice, ker mislimo, da so uredu in ker dostikrat nimamo postavljenega energetskega prostora in se nato hitro ujamemo v njihovo zavest. Če smo energetsko zataknjeni v energije drugih ljudi ali kolektivnih zavesti, potem težje vzdržujemo svojo lastno vibracijo in stik z Višjim jazom, zato je zame zelo pomembna „Energetska čistost“ (članek).
Lastna presoja pa še bolj pride do izraza v odnosu do samega sebe. Vemo, da nas naš „ego“ lahko hitro zavede in da nas aspekti nas, ki jih še nismo uravnovesili lahko velikokrat „peljejo na led“. Kako v sebi najti čistost in vibracijo, ki izvira iz našega bistva je naš velik izziv.
Ljubezen do sebe, iskrenost do sebe, sprejemanje sebe, sočutje do sebe in pa lastna vrednost in zavest o sebi so vrline, ki nas bodo v vsakem primeru peljale do našega bistva. In pa glas našega srca in duše, ki se nikoli ne zmoti.
Tako, da „keep the spirit up“…
by Igor | Nov 5, 2018 | O Duhovnosti
Veliko nas je, ki smo imeli izkušnjo, da smo se učili od določenega učitelja in/ali smo obiskovali skupino, kamor smo polagali upanje za osebno in duhovno rast, kasneje pa se je zgodilo to, da smo po določenem času zapustili skupino in učitelja v neprijetnih okoliščinah in z občutkom nesvobode in nezadovoljstva.
Veliko ljudi, predvsem tistih, ki so v duhovnosti že več let, ima takšne in drugače neprijetne izkušnje z razhajanjem od učitelja in/ali skupine. Pojavijo se zamere, kontrole, konflikti in potem razkol in odhajanja z zelo grenkim priokusom. Nekateri celo pravijo, da jim je učitelj vzel del njihove energije ali da se hrani z njihovo energijo in podobno.
Če ste kdaj bili v kaki duhovni skupini ali učitelju in ste se kasneje ločili od nje/njega; nikoli ne zavreči znanj, učenj in vsega, kar ste dobili od nje/njega, ker boste na ta način izgubili moč in energijo. Če ste se slučajno na kakršenkoli način ujeli v skupino ali učitelja in ste se razšli na nesvoboden način, vam bo morda pomagalo, da učiteljevo osebnost ločite od njegovega znanja in vedenja. Zavedajte se, da je vsak učitelj tudi in samo človek in oseba, čeprav je res, da nekateri tudi pri sebi le-to zanikajo; namreč svojo osebnost in človeškost. Vedno vzemite od učitelja ali skupine le tisto, kar ste se naučili in zakaj ste v prvi vrsti sploh prišli k njemu.
Problem izvira iz tega, da sami sebi nismo na prvem mestu, temveč, da polagamo upanje v druge in kadar to naredimo, potem slej kot prej pride do konflikta, saj drugemu prelagamo svojo moč in upanje za našo lastno rešitev. Ko nam je učitelj ne da, se lahko pojavijo konflikti.
Dostikrat so (smo) učitelji tisti, ki ne dovolijo pretoka življenja v sami skupini in skupinski dinamiki. Spoznal sem veliko učiteljev, ki so zelo omejeni v svoji duhovni ideologiji in prepričanjih, ujeti v svoja lastna prepričanja, tehnike, tradicije, ki se dostikrat pokažejo kot močni strahovi pred izgubo kontrole in nadzora nad ljudmi. Razumem jih, saj ni lahko biti vodja, predvsem ko se govori o področjih, ki niso vedno oprijemljiva.
Če ste imeli neprijetno izkušnjo z učiteljem (skupino) se predvsem zavedajte tega, da ste vi tisti, ki imate odgovore in znanja v sebi in da ste se pri učitelju učili določenih znanj, ampak samo določenih; morda ste prišli k njemu samo po košček sebe, ne pa po celotni razodetje skrivnosti življenja.
Problem je lahko, da ljudje preveč časa vztrajamo pri enem učitelju ali skupini. Če resnično sledite vašemu Višjemu jazu, potem vas bo on peljal od ljudi do ljudi, ker se boste od vsakega nekaj naučili – tisto, kar se morate v določenem trenutku naučiti. In na ta način verjetno ne boste vztrajali „samo“ pri enem veliko časa in v njega polagali vse svoje upanje.
Če resnično sledimo svojemu „Spiritu“, potem bomo imeli zelo pestro življenje, saj je naš duh ponavadi zelo živahen. Včasih moramo nekoga srečati za kratek čas, morda moramo nekam hoditi samo nekaj tednov ali mesecev in smo dobili tisto, zaradi česar je naša duša ali osebnost prišla. Vendar večina ljudi ne gleda na te stvari na ta način. Omejenost v ideje, koncepte, tradicije, pravila in ideologije je lahko zelo močna in nas drži v ujetost in omejenosti.
Vsak učitelj naj bi vse ljudi sprejemal kot enake oziroma enakovredne in obratno; vsak učenec naj bi svojega učitelja jemal za enakovrednega. Vem, da v večini tradicij to ni bilo tako, vendar se je s tem poveličevala moč posameznika in tlačila vizija Višjega jaza in duše posameznika.
Mi vsi smo učitelji in učenci drug drugemu, vsak trenutek bivanja; vsi se učimo eden od drugega. Smo si kot ogledala ali odsevi. Sebe vidimo v drugem. Naj vsak učitelj in učenec v sebi nosi to vedenje in vibracijo.
by Igor | Okt 13, 2018 | O Duhovnosti
Rad bi vam predstavil in poudaril dejstvo, da je v trenutni duhovnosti, tako tisti, ki izvira iz starodavnih tradicij, kot tisti, ki je novodobna, veliko mistificiranja. Kaj mislim s tem?
Vsem nam se zgodi to, da iščemo zunaj sebe, in velikokrat tudi na silo, nekaj, kar nam je že naravno dano; nekaj kar je že v nas, na nas in okoli nas ali povedano drugače, kar smo mi že od vsega začetka.
Ker smo izgubili svoj naravno notranji ritem in ritem, ki je povezan s Stvarstvom, le tega iščemo na raznoraznih delavnicah in seminarjih, kar ni čisto nič narobe, vendar le, če s tem dejansko dobimo globlji stik s samim seboj in našim notranjim ritmom.
Predvsem mislim na občutke in povezavo, ki jo nosimo v sebi in jo imamo že od rojstva in se bolj nanaša na zemeljske občutke oziroma na Naravne Zakone Stvarstva.
Naravni Zakoni Stvarstva so povsod in v vsem; to smo mi in vse okoli nas – to je Naravna Harmonija vsega kar obstaja na Zemlji in v Vesolju.
- To je tista povezava z Življenjem v svoji izvorni biti in naravnosti, bitjem skrivnosti življenja.
- To so občutki, ko ležimo na travi in gledamo v oblake ,ki drsijo po nebu; to so občutki vetra, ki je v jeseni bolj mrzel in naznanja prihod zime in nas spominja na prijetne občutke znotraj nas; ali veter pomladi, ki prinaša novo življenje in prebujanje iz spanca.
- To so občutki, ko z ljubljeno osebo zjutraj ležimo skupaj in čutimo milino radosti, ki nas toplo boža in neguje.
- To so stvari v življenju, napolnjene z notranjimi občutki sreče in miline.
Če verjamete ali ne, se v teh občutkih in stanjih skriva naša najbolj popolna povezava s tako imenovanim Bogom ali Višjim jazom. Tukaj so skrite vse iniciacije, tehnike in učenja, ki jih tako vneto iščemo drugod in zunaj nas.
Naučil sem se veliko znanja in skritih modrosti in tehnik, vendar te niso nič proti moji lastni, povsem naravni povezavi z bitjo moje duše, ki samo je in samo uživa v tem kar je. Nobene tehnike, nobene posebne meditacije, nobenih informacij in načinov delovanja in obnašanja – samo pristnost samega sebe in s tem popolna povezava z Naravo in Stvarstvom.
Rad bi vas vzpodbudil, da se ponovno spomnite lastnih prijetnih občutkov, ki sestavljajo vas. Ti občutki so povezava z vašo dušo in srcem. Spomnite se občutkov, ko ste bili v naravi ali ko ste se pozimi greli ob peči… Ta stanja in občutke smo doživljali predvsem v otroštvu, ko še nismo bili popolnoma ujeti v svet odgovornosti, obveznosti in resnosti. Ko se je to zgodilo, smo pozabili na našo pristno dušo in naravno stanje našega bivanja in jo nato vseskozi iščemo zunaj sebe; v ljudeh, partnerjih, odnosih, duhovnosti…
Ti naravni, pristni občutki so povezani tudi z našim notranjim otrokom, katerega smo ravno tako dali na stran, zaradi različnih dogodkov našega življenja.
Naš notranji otrok samo je, samo biva tukaj in sedaj in tako doživlja življenje veliko globlje in barvito, kot naš „odrasli“ aspekt.
Skoraj se upam trditi, da težko dobimo stik in povezavo s svojim Višjim jazom, če se pred tem ne povežemo s svojim notranjim otrokom. Zakaj? Ker za stik z Višjim jazom potrebujemo otroško nedolžnost, iskrenost, naravnost, radosti in veselje do življenja.
Kadarkoli imamo pravila, rigidnost, sisteme, koncepte, dogme in načine, kako naj bi se z nečim povezali, izgubimo velik del stika z Življenjem in Višjim jazom.
by Igor | Okt 4, 2018 | O Duhovnosti
Angeli, vodniki, mojstri in ostala bitja, ki nam pomagajo in nas podpirajo, so vedno z nami in vedno bodo. Mi naravno ljubimo njih, tako kot oni naravno ljubijo nas. Vežejo nas posebne povezave in sorodstva. Verjetno se niti ne zavedamo na kakšne načine smo povezani med seboj. Za angele in vodnike v večini primerov pravimo, da jih čutimo kot brezpogojno ljubezen, sočutje, toplino, milost in podobno. Dajejo nam podporo in pomoč na vseh področjih življenja.
Neizmerno jih ljubim iz globin svojega bitja; vedno so z mano in vedno bodo. Milost, milina in svetost, ki nas povezuje je neizmerna in mogočna. Lahko bi pustil solze sreče, ko se predam njihovi energiji. Lepi so in z mano so v globini mojega bitja.
Vendar, kaj če sem sedaj opisal aspekte mene; kaj če sem opisal dele sebe iz višjih nivojev; kaj če so to moji angelski aspekti; kaj če sem to jaz na drugih nivoji? Ali veste kaj pomeni holografski nivo – točno to, kar sem omenil; da mi vsi bivamo na drugih realnostih istočasno.
Kaj če sem samo odprl kanal in pretok za te aspekte mene samega; kaj če sem jih poklical sem v to realnost? Kaj če so vsa bitja samo ali tudi arhetipi nas samih?
Ker verjamem, da aspekti nas obstajajo povsod in v vseh časih; na ta način raziskujem tudi dele sebe, ki so angelskega izvora, iz drugih dimenzij, realnosti, prostorov. Če npr. raziskujem angele oziroma angelske svetove, dejansko raziskujem aspekte sebe na teh določenih nivojih. Zdi se mi pomembna razlika med tem ali se zavedam, da je to aspekt mene ali nosim zavedanje, da je to ločeno od mene in da mi nekaj, kar je zunaj mene pomaga.
Razlika je v zavesti ali verjamem, da je nekaj zunaj ali znotraj mene.
Zdi se mi, da se moramo kot kolektivna zavest premakniti stopničko višje. Vsa bitja, ki nam pomagajo in nas podpirajo so dejansko znotraj nas; predstavljajo aspekt, del ali arhetip nas samih.
Seveda vsa omenjena bitja obstajajo kot samostojne celote, tako kot npr. ljudje, samo da vibrirajo na višjih oktavah ali vibracijah. Tako kot lahko prosim prijatelja ali neko osebo, da mi pomaga, tako lahko prosim angele ali vodnike, da mi pomagajo. Vendar svojega prijatelja ne bom v nedogled prosil za pomoč, saj bom enkrat moral sam sprejeti odgovornost za sebe.
Če iščem odgovore in energije, npr. pri svojem učitelju ali drugi osebi, in moram enkrat sam vzeti svojo moč nazaj k sebi in se postaviti na svoje noge, ali isto ne velja za bitja, ki so „nad“ nami?
„Oni“ nam bodo pomagali vedno in v vsakem trenutku, od nas pa je odvisno, kako jih dojemamo in kakšen odnos imamo do njih. Če mislimo, da so rešitev za naše probleme, če jih vedno sprašujemo za odgovore in prosimo za pomoč, potem se lahko zgodi, da jim predajamo svojo energijo, moč in zavest oziroma da kompenziramo sami sebe z nečim, kar mislimo da je zunaj nas. Namesto da bi aktivirali sebe in svojo zavest, se lahko ves čas nanašamo na njih. S tem ni nič narobe, vendar se vprašajte iz kakšnega nivoja zavesti izhajate in kje je takrat vaš resnični center in vaš „Spirit“ in duša. Ali smo jo zamenjali z neko idejo o angelih, vodnikih ali jo resnično živimo?
Jaz pri svojem delu dovolim vsem bitjem harmonije, da pomagajo meni in osebi(am). Delamo skupaj v Enosti. Predvsem pa pokličem vse resnične dele, aspekte in arhetipe osebe (ljudi), s katerimi delam, in jih integriram v njihov pojav. Na ta način želim ljudem vrniti nazaj njihovo moč, energijo, zavest in vibracijo; z namenom, da postanejo vse, kar so v resnici.
Ni moj namen projicirati sebe na ljudi; želim jim prebuditi vsa njihova znanja, vedenja, modrosti, vrline, aspekte oziroma stik z Višjim jazom.
Ko postanemo center svojega sveta, dobimo stik in povezavo s celotno Kreacijo in vsem kar obstaja. Tudi z angelskimi aspekti in povezavami, vodniki, mojstri… – zemeljskimi in kozmičnimi.
Ko delate z angeli, vodniki… dejansko delate s samim seboj! Vsaj tako naj bi bilo…
