Notranji otrok je eden izmed najbolj pomembnih aspektov oziroma delov naše osebnosti, ki se odigrava in kaže v vseh področjih našega življenja; našega zdravja, vseh odnosov (predvsem bližnjih), odnos do denarja, dela, do našega celotnega čustvenega in psihična počutja, hobijev in vsega ostalega.

Predstavlja naje jedro, našo bazo iz katere potem gradimo in razvijamo celotno našo osebnost in celoten podzavestni in zavestni ustroj našega bitja. Ker pa je naša baza v večini primerov poškodovana in ker pot zdravljenja zahteva globoka soočanja s samim seboj na najbolj iskren in naraven način jo mnogi ljudje želijo zaobiti.

Vsak od nas v sebi nosi notranjega otroka, ki ima lahko veliko obrazov in se kaže glede na razvojne stopnje in dele, ki so ostali ujeti v otroštvu. In redke so osebe, ki imajo znotraj sebe pozdravljenega notranjega otroka in da ga živijo v vsakdanjem življenju.
V resnici

Za veliko večino ljudi, tudi tistih, ki so na poti osebnega in duhovnega razvoja že dolgo časa je ranjen otrok tisti del nas, ki se ga pušča ob strani in se mu ne posvečamo na pravi in konkreten način. Nekatera novodobna duhovnost nas lahko celo pelje stran od resničnih in naravnih občutkov, ki so shranjenih v našem notranjem otroku. Predvsem zaradi tega, ker novodobna duhovnost želi takoj popravljati stvari v nas, pri zdravljenju našega notranjega otroka oziroma pri psihoterapijah pa je glavna sestavina popolno sprejemanje stanj, ki se nam dogajajo. Šele od te točke sprejemanja se lahko začne resnično zdravljenje.

KDO SO NAŠI NOTRANJI OTROCI?
To so glasovi znotraj nas, ki nosijo občutke, ki jih nismo bili zmožni izraziti kot otroci. Nosijo naše strahove, jezo, sram, obup, krivdo, žalost, zamere, itd.  Prav tako pa vsebujejo naše navdušenje, srečo, veselje, ljubezen; vendar je veliko od nas tudi te občutke zavrglo in zanikalo.
Ne glede na to ali ste bili negirani, zavrženi, omaloževani, zlorabljeni, ste se zelo zgodaj naučili, da ni varno čutiti.
Naučili ste se, da čutiti pomeni biti ranljiv in biti ranljiv je pomenilo, da morda ne bomo preživeli. In ker smo hoteli preživeti, smo se naučili, kako ne čutiti.

Jeremiah Abrams v svoji knjigi Reclaiming the inner child pravi: »Notranji otrok je nosilec naših osebnih zgodb, vozilo za naše spomine obeh; dejanskega otroka in idealiziranega otroka iz preteklosti. On je resnična živa kvaliteta našega bitja znotraj nas. Je naša duša in tisti, ki doživlja cikle življenja. Je tisti, ki trpi. In je nosilec prenove preko ponovnega rojstva, ki se pojavlja v našem življenju kadar se odcepimo in se odpremo spremembi«.

Ko ljudje sprejmejo in negujejo svojega ranjenega notranjega otroka, se kreativna energija njihovega „čudovitega“ naravnega otroka začenja združevati. Ko je enkrat integriran, postane notranji otrok izvor regeneracije in nove vitalnosti.
Carl Jung je naravnega otroka imenoval „wonder child“ – naš prirojen potencial za raziskovanje, občudovanje in kreativno bitje.
Naravni ali čudežni otrok je prisoten ko srečate starega prijatelja; ko se smejite iz trebuha; ko ste kreativni in spontani; ko občudujete čudovit prizor.

Terapevt Erickson je verjel, da ima vsaka oseba svoj lastni unikatni zemljevid sveta; notranji sistem verovanja, ki je nezavesten (nezaveden) in predstavlja neke vrste hipnotičen trans. Ob tem je spoznal, da je ranjeni notranji otrok tisti, ki oblikuje jedro sistema prepričanj. S starostno regresijo v trans notranjega otroka je možno spremeniti temeljna verovanja direktno in hitro.

Terapevt Ron Kurtz je svoj sistem imenoval „Haikomi terapija“ in se osredotoča direktno na jedro (osnovo, izvor), ki ga je imenoval „Osnovni material”. To je način, kako so organizirane naše notranje izkušnje (doživljaji).
Sestavljen iz zgodnjih občutkov, verovanj in spominov – je naš „osnovni material“ ustvarjen kot odziv na stres našega otroškega okolja. „Osnovni material“ je nelogičen in primitiven; to je bil edini način, kako je lahko magični, ranljivi, odvisen in brez osebnih meja otrok lahko preživel.

Ko je osnovni material ustvarjen postane filter preko katerega vse nove izkušnje morajo preiti. To razloži zakaj veliko ljudi znova in znova ponavlja iste destruktivne izkušnje (romantične, ali druge) – zakaj doživljajo svoje življenje kot zaporedje recikliranih travm in zakaj se večina nas nič ne nauči od svojih napak.

Tako je očitno, da če se hočemo spremeniti moramo spremeniti naš osnovni material. Ker je bil naš notranji otrok tisti, ki je prvi organiziral (oblikoval) naša izkustva je komunikacija in stik z njim način, kako v trenutku spremenimo naš osnovni material!

OTROCI potrebujejo varnost in zdrav „modeling“ (prikaz, template) čustev in emocij, da bi lahko razumeli svoje lastne notranje signale. Prav tako potrebujejo pomoč pri razlikovanju (ločitvi) svojih misli od svojih občutkov. Če je družinsko okolje vsebovano z nasiljem (kemičnim, emocionalnim, psihičnim, fizičnim ali seksualnim), potem se moram otrok fokusirati izključno samo na izven sebe (na ven iz sebe). Čez čas izgubi sposobnost, da bi ustvarjal lastno vrednost znotraj sebe. Brez zdravega notranjega življenja je oseba izgnana do tega, da poizkuša najti zadoščenje izven sebe. To je so-odvisnost in to je simptom ranjenega notranjega otroka. So-odvisno vedenje nakazuje, da so bile potrebe osebe iz otroštva nezadovoljene (nepotešene) in zaradi tega ta oseba ne more vedeti kdo je.

Ranjen notranji otrok onesnažuje intimnost v odnosih zato, ker nima nobenega občutka za avtentičnega sebe. Največja rana, ki jo otrok lahko pridobi je zavrnitev avtentičnega sebe. Ko starš ne zmore potrditi otrokovih občutkov, potreb, želja, s tem zavrne otrokov avtentičen jaz. Nato ali zato se mora ustvariti lažni jaz.

Da bi otrok verjel, da je ljubljen, se ranjen otrok začne obnašati na način, kot misli, da bi se moral obnašati. Ta „lažen jaz“ se ustvari preko več let in je podprt od družinskih sistemskih potreb in od kulturnih seksualnih vlog. Navsezadnje „lažni jaz“ postane tisto, kar oseba resnično misli, da je. Pozabi, da je lažen jaz samo adaptacija (prilagoditev); igranje, ki temelji na scenariju, ki ga je napisal nekdo drug.

Nemogoče je biti intimen, če nimate nobenega občutka (stika) o samem sebi.
Kako lahko delite sebe z drugimi, če sploh ne veste kdo v resnici ste? Kako vas lahko kdorkoli spozna, če vi sami ne veste, kdo v resnici ste?

Emocionalna energija, ki „obrnjena navznoter“ (acting in) lahko povzroči veliko fizičnih problemov (BOLEZNI), kot na primer: prebavne težave, glavobole, bolečine v hrbtu, vratu, močne mišične krče, artritis, astmo, srčne kapi in raka. Nagnjenost k nesrečam je še en način „acting in“-a. Nekdo si povzroča kaznovanje sebe preko nesreč in poškodb.

Delo na notranjem otroku je NOV terapevtski način in je občutno drugačen od tistega, kar je bilo vsebovano v terapevtskem delu do sedaj.
FREUD je bil prvi ki je spoznal, da so naše nevroze in osebnostne motnje rezultat nerazrešenih otroških konfliktov, ki se ponavljajo preko našega življenja. Le to je poizkušal zdraviti tako, da je vzpostavil varno okolje, ki bi dovolilo ranjenemu notranjemu otroku, da se pokaže in transformira njegove neizpolnjene potrebe preko terapevta.
Terapevt tako zavzame vlogo/pozicijo oziroma nadomešča starša ranjenega notranjega otroka, tako da bi dokončal svoje nedovršene zadeve; ranjen otrok bi se tako pozdravil. Freudov način je zahteval ogromno zavezanosti časa in denarja in to je po navadi ustvarilo nezdravo odvisnost v pacientu. (Primer osebe, ko je imel pacientko, ki je še po desetih letih terapije nekajkrat tedensko še vedno klicala svojega terapevta za čisto najbolj običajne stvari. Ta terapevt je resnično postal starš njenega notranjega otroka. Vendar je skoraj nič ni negoval. Bila je klavrno-nesrečno odvisna od njega).
Resnično negovanje bi osebi pomagalo, da si vrne nazaj (da si zahteva nazaj) in uporablja svoje lastne odrasle moči, da bi negovala svojega notranjega otroka.

Notranji otrok predstavlja dele (aspekte, nivoje, arhetipe, itd.) naše osebnosti, ki so se razvijale v razvojnih fazah našega otroštva (faza dojenčka, malčka, mladega otroka, osnovnošolskega otroka, najstnik in tako naprej). Sam v to vsebino vključujem tudi prednatalno obdobje, to je obdobje nosečnosti in pa bremena naših prednikov.

Pomemben del delovanja na notranjem otroku predstavlja vzpostavitev (povezovanje) in delovanje iz našega odraslega dela nas samih. Prebujanje, spoznavanje in nato delovanje iz našega odraslega dela naše osebnosti je predpogoj, da lahko uspešno delo s svojim notranjim otrokom.

Delo na notranjem otroku nam pomaga/uči

Pri pridobitvi načinov za soočenje s svojimi občutki glede staršev.
• Orodjih, ki jih potrebujete za soočenje in za žalovanje vaše preteklosti, da boste lahko spremenili način, kako se povezujete s svojo preteklostjo.
• Bolj učinkovitem obvladovanje sebe, da boste lahko živeli brez odvisnosti in globljimi občutki.
• Kako imeti občutke, brez da bi jih neprimerno izražali.
• Kako spustite ljudi v katerih ste iskali odgovornost za vaše občutke.
• Sposobnosti, da boste lahko delovali iz odločitve, namesto iz obsesije (reakcije).
• Odkriti in si vrniti vaše kreativne potenciale.
• V svoje življenje vrniti srečo, radost, veselje in sproščenost

S tem se zgodi več stvari:
1 – vrne se nam veliko ujete in nesvobodne energije
2 – sprostijo se notranji konflikti, stres, bremena in podobno
3 – prebudijo se deli naše osebnosti, ki so bili do sedaj skriti in zanikani
4 – dobimo bolj pristen stik in povezanost s samim seboj, z drugimi ljudmi in okolico
5 – izboljšajo se naši odnosi glede denarja, službe, dela, ljudi, zdravja, do samega sebe, telesa, čustev, psihe oziroma na splošno se izboljša naš odnos do življenja.
6 – naši bližnji odnosi se poglobijo in postanejo bolj jasni in harmonični
7 – spoznamo našo podzavest in nezavedno s čimer spoznavamo resničnega sebe

Spremembe se pogosto zgodijo z notranjim otrokom, kajti otrok v sebi nosi proces spremembe.
Glavni koncept teorije notranjega otroka je personifikacija ali poosebljanje preteklosti. Ljudem daje način, kako se povezati s preteklostjo na oprijemljiv način in ne več na abstrakten način. To nam omogoča, da se sprejmemo in se soočimo z delom nas, ki je čutil bolečino, kot tudi z delom, ki bi se lahko odzval na bolečino.

Razvojne stopnje
Obstaja naravno napredovanje ravni razvoja od otroštva do odraslosti. Vsaka razvojna stopnja ima določene naloge, ki jih je potrebno obvladati, če želimo iti na naslednjo stopnjo. Kar ne obvladamo ali osvojimo v otroštvu se le to pojavi spet v odraslosti kot neprimeren odziv na ljudi, kraje, stvari, situacije. Te neprimerni odzivi nam povzročajo neugodje. So izrastki bolečin in strahov, ki smo jih izkusili v otroštvu, ko naše osnovne potrebe niso bile zadovoljene.
Učenje tega, kar se potrebujemo naučiti v vsaki fazi otroštva je pogoj, da so naše potrebe lahko zadovoljene. Rabimo se počutiti varne ob svojih skrbnikih in da sprejmemo podporo, ki je potrebna, da dosežemo naslednje naloge, ki spremljajo vsako stopnjo razvoja. Če potrebe vsake stopnje niso zadovoljene, potem nimamo baze, ki jo potrebujemo, da obvladamo te naloge.
Seveda se življenje ne konča, če se ne naučimo in obvladamo teh nalog. Življenje se nadaljuje in mi preživimo s temo ko razvijemo napačne (pokvarjene) načine odzivov na druge in situacij, ki se nam dogajajo.

V otroštvu so ta napačna obnašanja funkcionalna, ker nam pomagajo preživeti. Vendar v odraslosti postanejo neprimerna. Ne prinašajo na več tistega kar potrebujemo. Ta obnašanja izražajo strah pred ljubeznijo, nesposobnost reči ne, naše kritike, sram, krivdo.

Naši napačni odzivi se nanašajo na različne notranje otroke, ki živijo znotraj nas. Oni so povezani z določenimi emocionalnimi dogodki, ki so se zgodili v specifičnih časih v našem življenju. To je razlog zakaj se notranji otrok pogosto pojavlja v različnih letih.

Veliko ljudi se spopada s temi stanji in večina njih je vplivana s svojim otroštvom. V otroštvu smo se naučili, kako se povezovati z drugimi in kako dobiti njihovo ljubezen in dovoljenja. Takrat smo vsrkali starševske vzorce obnašanja in izoblikovali naše vrednosti. Te »učne ure« naših staršev so postale temelji naših odraslih življenj.
Če so vaši temelji napačni (pokvarjeni), potem bo vaša sedanja struktura vašega življenja šibka. Nagnjeni boste k ponavljanju in reagiranju iz starih vzorcev iz vaše preteklosti in ponovno podoživljali svoja otroška izkustva.
Zato je spoznavanje, sprejemanje in zdravljenje našega notranjega otroka ena najpomembnejših področjih našega osebnega in duhovnega razvoja.
Kako delati z njim lahko spoznate na tedenskih srečanjih za notranjega otroka.