Rad bi vam predstavil in poudaril dejstvo, da je v trenutni duhovnosti, tako tisti, ki izvira iz starodavnih tradicij, kot tisti, ki je novodobna, veliko mistificiranja. Kaj mislim s tem?

Vsem nam se zgodi to, da iščemo zunaj sebe, in velikokrat tudi na silo, nekaj, kar nam je že naravno dano; nekaj kar je že v nas, na nas in okoli nas ali povedano drugače, kar smo mi že od vsega začetka.

Ker smo izgubili svoj naravno notranji ritem in ritem, ki je povezan s Stvarstvom, le tega iščemo na raznoraznih delavnicah in seminarjih, kar ni čisto nič narobe, vendar le, če s tem dejansko dobimo globlji stik s samim seboj in našim notranjim ritmom.

Predvsem mislim na občutke in povezavo, ki jo nosimo v sebi in jo imamo že od rojstva in se bolj nanaša na zemeljske občutke oziroma na Naravne Zakone Stvarstva.

Naravni Zakoni Stvarstva so povsod in v vsem; to smo mi in vse okoli nas – to je Naravna Harmonija vsega kar obstaja na Zemlji in v Vesolju.

  • To je tista povezava z Življenjem v svoji izvorni biti in naravnosti, bitjem skrivnosti življenja.
  • To so občutki, ko ležimo na travi in gledamo v oblake ,ki drsijo po nebu; to so občutki vetra, ki je v jeseni bolj mrzel in naznanja prihod zime in nas spominja na prijetne občutke znotraj nas; ali veter pomladi, ki prinaša novo življenje in prebujanje iz spanca.
  • To so občutki, ko z ljubljeno osebo zjutraj ležimo skupaj in čutimo milino radosti, ki nas toplo boža in neguje.
  • To so stvari v življenju, napolnjene z notranjimi občutki sreče in miline.

Če verjamete ali ne, se v teh občutkih in stanjih skriva naša najbolj popolna povezava s tako imenovanim Bogom ali Višjim jazom. Tukaj so skrite vse iniciacije, tehnike in učenja, ki jih tako vneto iščemo drugod in zunaj nas.

Naučil sem se veliko znanja in skritih modrosti in tehnik, vendar te niso nič proti moji lastni, povsem naravni povezavi z bitjo moje duše, ki samo je in samo uživa v tem kar je. Nobene tehnike, nobene posebne meditacije, nobenih informacij in načinov delovanja in obnašanja – samo pristnost samega sebe in s tem popolna povezava z Naravo in Stvarstvom.

Rad bi vas vzpodbudil, da se ponovno spomnite lastnih prijetnih občutkov, ki sestavljajo vas. Ti občutki so povezava z vašo dušo in srcem. Spomnite se občutkov, ko ste bili v naravi ali ko ste se pozimi greli ob peči… Ta stanja in občutke smo doživljali predvsem v otroštvu, ko še nismo bili popolnoma ujeti v svet odgovornosti, obveznosti in resnosti. Ko se je to zgodilo, smo pozabili na našo pristno dušo in naravno stanje našega bivanja in jo nato vseskozi iščemo zunaj sebe; v ljudeh, partnerjih, odnosih, duhovnosti…

Ti naravni, pristni občutki so povezani tudi z našim notranjim otrokom, katerega smo ravno tako dali na stran, zaradi različnih dogodkov našega življenja.

Naš notranji otrok samo je, samo biva tukaj in sedaj in tako doživlja življenje veliko globlje in barvito, kot naš „odrasli“ aspekt.

Skoraj se upam trditi, da težko dobimo stik in povezavo s svojim Višjim jazom, če se pred tem ne povežemo s svojim notranjim otrokom. Zakaj? Ker za stik z Višjim jazom potrebujemo otroško nedolžnost, iskrenost, naravnost, radosti in veselje do življenja.

Kadarkoli imamo pravila, rigidnost, sisteme, koncepte, dogme in načine, kako naj bi se z nečim povezali, izgubimo velik del stika z Življenjem in Višjim jazom.